web analytics
Kako postaneš neoliberalec in peder ter ali je iz kokoši nastala dobra juha?
Rekapitulacije / 10. januar, 2018

Priznam, tistihmal sem bil še sam začuden nad odmevnostjo intervjuja. Mojega najbolj odmevnega doslej. Prvi kokoši Slovenije – v smehu in med strinjanjem z mojim predlogom, sta se punci pustili tako poimenovati – sta povedali precej sočnih stvari. Kmalu bo minilo dve leti od dne, ko smo s pogovorom v prijetnem leškem lokalu hrupno opravili. Begunski krizi, kakršna je divjala tedaj, v takem obsegu danes Slovenci k sreči več nismo priča. Še vedno pa se ubadamo s poenostavljenimi pogledi na zadeve, s hujskaštvom, večvrednostnimi kompleksi … pa s stvarmi, o katerih sta govorili dekleti: korupcijo, birokratizmi, elitizmi, nezaznavanjem težav t.i. malih ljudi … Ob tem je morda tole pravi trenutek, da priznam – prav po tem intervjuju sem se odločil, da spišem svoj prvi roman z naslovom NAGRADA. Ker že dobra dva meseca obljubljam izid knjige, hkrati sporočam vesele novice, da se lektoriranje končno bliža svoji finalni fazi, potem pa se bomo lotili tiskanja. Kdaj torej? V nekaj tednih. Še vedno pa ponujam možnost 30% popusta, če se boste za nakup odločili v prvem mesecu; vpišite se na listo, da vas bom lahko obvestil o datumu izida knjige: KLIK Vrnimo se k intervjuju z Anito in Majo. Ogromno ljudi ga je prebralo. Pravzaprav…

Stare device ne obstajajo!
Rekapitulacije / 27. december, 2017

Spomnim se, kako sem desetletja nazaj mislil, da so klošarji. Ta beseda je bila pač takrat popularna. Tisto je bil sicer tudi čas šmink, metalcev, panksov, skinov in kdo ve koga še vse … Spomnim se tudi, da sem v pomanjkanju kakega ličnega usnjenega in s primernimi dodatki okovanega paščka, na nogi (okrog škornja) nosil eno precej debelo verigo, s katero sem bil – ob ponesrečenem beljenju las – bolj kot kakemu resnemu metalcu podoben pobeglemu srednjeveškemu zaporniku, ki je padel na glavo v jajc’ … Le tista krogla, ki bi jo moral vleči za seboj, mi je menda manjkala. Ampak tole ni članek o meni. Tole je članek o gospodu … hmm, kako čudno se to sliši … ki bi v kaki bolj razviti kulturi, kakor je tale naša mala krajevna skupnost (Slovenija), prav gotovo užival status zvezde. In najbrž legende. Saj legenda možak brez dvoma je, le da mu širša javnost takega statusa ne pripisuje. Na tem mestu moram popraviti tudi mojo oceno o klošarjih, saj me je tisto, s čimer se je ubadal on in ekipa, zbrana okrog dotičnega sogovornika, očaralo že ob prvem stiku. Le-ta se je – če me spomin ne vara; vseeno spadam najbrž po malem že med t.i. senior citizene…

Ujete duše, njihova prijateljica in jaz
Rekapitulacije / 19. december, 2017

Nekoliko sem pregledal svoje delo v zadnjem obdobju, naredil neke vrste rekapitulacijo. Ob tem, ko sem v zadnjem času v svoje življenje spustil precej novih ljudi, sem jih nekaj moral iz njega tudi spustiti. Še nekaterim bo verjetno potrebno pokazati sredin … eee … vrata in jim zaželeti srečno pot. In ko sem nekoliko brskal po svoji (tudi spletni) preteklosti, mi je pred oči prišel eden od mojih prvih … pravzaprav kar se tiče pričujoče spletni strani: čisto prvi … intervjujev. Ugotovil sem, da v teh dneh mineva natanko dve leti, odkar sva z zadevo opravila. Poskušal sem podoživeti tedanje občutke in … Tistikrat me je res nekoliko zdelovala trema. Saj ne, da bi me bilo ravno strah, ali kaj podobnega, ampak … kako intervjuvati novinarko, brez da bi ob tem izpadel popoln diletant? Vesolju hvala, mi je uspelo kar dobro. Tamara se je izkazala za prijetno sogovornico. Pravzaprav me je povsem očarala. In zdaj, po tolikem času, zaznavam kup sprememb, pa čeprav le površno, preko socialnih omrežij … Najbrž je tovrstno “ocenjevanje” tudi nekoliko sporno, saj bi se človek vedno moral predvsem brigati zase. Ampak saj – spremembe, ki jih opažam pri Tamari, delujejo izrazito pozitivno. Pustimo ob strani to, da…