Saj veste, kako je to: pride jutro, ko se ti vse zazdi lepo. Ptički žvrgolijo pravo melodijo, stare kosti se počutijo spočite, ud(i) spet mlad(i), glava pa odprta za nova spoznanja. In celo ko pogledaš v rani dan, se izza bližnjega gorskega masiva začne kazati pomladansko sonce … Pride dan, ko se preprosto počutiš dobro v svoji koži. Ko si rečeš – k vragu s težavami! Naj se nekam zaletijo tisti, ki so se potuhnili ob nenadnih obrisih uspeha in … v rit še z dolgovi! Takrat, ko se rojeva tako jutro, ko še nebogljeno in nesigurno gleda v svet … takrat spoznaš: več si vreden, kot si dopustiš misliti sam. Ljudje te cenijo, ljudem je všeč tisto, kar počneš. Nehaj že enkrat iskati potrditve na mestih, kjer jih ne moreš dobiti. Znebi se ljudi, ki te vlečejo dol, medtem ko bi tvoj balon rad poletel v neslutene višave in ti pokazal obzorja, o katerih si doslej le bral in poslušal … Na tak dan … te pokliče dekle, ki bi te rado omenilo v televizijski oddaji. Na tak dan … ti izjemne fotografije pošljejo od svetovno znanega govornika. Na tak dan … ti ni neprijetno koga opomniti, da je pred…

Si starš. Boriš se iz dneva v dan. Živiš svoje drame, ker … si mal’ poseben. Ker nisi ovca, ker si volk. Pogosto s svojim delom (s)provociraš ljudi. Jeziš jih s pisanjem. Z glasbo. Z glasom. S pojavo. Ampak kakor pravi moj prijatelj – za dobrim konjem se vedno praši. Podpiraš otroka športnika, v mojem primeru dva. Primanjkuje ti sredstev. Trgaš si od ust, ker si ne dopustiš, da bi te kdo cenil in primerno nagradil. Borbaš z njima, se jeziš, ko jima ne gre. Ampak podpiraš. Motiviraš. Tudi koga kam pošlješ, če tako nanese … Težko je biti športnikov starš. V prejšnji sezoni sem obljubil peš pot od domače dvorane, do dvorane poražene ekipe, če bi otroka končala zmagovito. In sta. In sem pešačil. Od štirih zjutraj, do sedmih zvečer. Dobrih 65 kilometrov. Letos sem obljubil podobno, le razdalja bo krajša. Da bi bila motivacija resnejša, sem obljubil še hujšanje. Slabih deset kilogramov … Onadva pa trenirata. Po svojih močeh. Se jeziš, ker veš, da bi jima lahko šlo bolje. Se živciraš, ker nočeta sprejeti informacij, ki jih dobivata. Iščeš pomoč, iščeš načine. Sprašuješ, bereš, se posvetuješ. Potuješ z njima na tekme. Si vesel tudi za druge fante v ekipi,…

  … za boljš Slovenščino : 1. Ne pišite preveč pogovorno, k’ to čist sux. 2. Vejice naj, bodo tam kamor sodijo. Obstajajo pa tudi, stavki brez vejic. 3. Velike Začetnice Uporabljajte po Pravopisu. 4. Uporabljajte veznike, kateri so pravilni. 5. Pred pisanjem ne pozabite obnoviti pravilno uporabo rodilnika. 6. Ko omenjate dve osebe, uporabljajte dvojino. 7. Popačenke iz drugih jezikov sigurno ne pašejo v lepo slovenščino. 8. Predloga z in s uporabljajte v skladu z pravili. 9. Da nebi kdaj pisali skupaj besed, ki se pišejo na razen, ali na sprotno. 10. Če uporabljate tujke, jih uporabljajte akvaduktno. 11. In ne začenjajte prepogosto začenjati stavka z veznikom ali predlogom. Ker to ni lepo. 12. Pri pisanju pišite tako, da bo to, kar pišete, zapisano za tiste, ki bodo to brali, tako, kot oni pričakujejo; naj jim ne bo nerazumljivo in nejasno, saj tako ne bodo mogli razumeti, kar bi si razumeti želeli, skratka: pišite jasno, poleg tega naj stavki tudi ne bodo predolgi, da ne bodo pretežki – dolžina naj bo samo tolikšna, da pri glasnem branju med enim stavkom ni treba na novo zajeti sape. 13. Pri pisanju ne uporabljajte vulgarnih izrazov, saj lahko vse zajebajo. 14. Starinske…

Na prvi pogled si tipični Kozorog. Daješ vtis, da do cilja stopaš počasi, a z gotovostjo. Ker je Sonce blizu Venere, si prijeten človek, ki ga ima okolica rajši, kot druge kozoroge. Sonce pa je tudi v aspektu z Marsom, kar kaže na to, da rad vzkipiš. Luno imaš v Škorpijonu in kaže na reko čustev, ki se skrivajo v tebi … – fragment iz astrološke karte, ki mi jo je pred dnevi izdelala moja draga tovarišica Romana Kranjc S stavkom iz naslova sem kar pogosto reklamiral svojo knjigo NAGRADA. Že res, da sem prej govoril tudi o napuhu, pohlepu, pohoti, jezi, požrešnosti, zavisti in lenobi – o sedmih smrtnih grehih – a sem jih običajno zgladil prav s svojo vero o tem, kako je v ljudeh vedno prisotno – DOBRO.  Tudi v konkretnem primeru, o katerem bom pisal tokrat, se je pokazalo enako. No, vsaj podobno. O čem govorim? O priliki, ko sem županu kraja, v katerem prebivam, ponudil nekaj izvodov svoje knjige. Saj veste, morda pa bi mu delo prišlo prav pri kakih obiskih dostojanstvenikov od drugod, v predvolilnem boju, ali pa kar tako … ker podpira ustvarjalnost svojih občanov in se veseli njihovih uspehov. Kako se je moja ponudba…

Župan me je klicu, mi je en predlog ponudu: hčerko mi da za ženo če bom mesto prebudu. Hčerko, sem mu reku, sam obdrž – rajš kej dnarja na mizo vrž! Tok kokr hočeš met kravala, tok te bo ta zabava stala … Zgornji citat v bistvu ni citat. Je del besedila pesmi Zvečer v mestu, ki ga je na legendarnem albumu Pesmi sprave izdala skupina Pankrti leta 1985. Pesem mi je padla na pamet ob priliki izdaje moje knjige z naslovom NAGRADA. Zbiranje sponzorskih sredstev pred samim izidom mi ni šlo ravno od rok, ampak … v sili hudič muhe žre. Lukan je našel način, Lukan je zmogel! In tako bo knjiga v nekaj dneh na voljo bralcem. Sem kar ponosen, veste. Ponosen na svoje delo, na odziv bralcev in na svojo sposobnost, da “iz nič” nekaj ustvarim. Pravzaprav sem v tem pogledu pravi alkimist. Sem pa ob tem razmišljal takole – če sem že sam ponosen, je pa mogoče name “ponosen” še kdo, ki bi mu to prav prišlo vsaj v njegovi oportunistični želji politika, da ugaja? Sploh v volilnem letu, v predvolilnem boju? Pretkano sem tako poslal elektronsko sporočilo županu kraja, v katerem prebivam. Saj veste, trdnjavi delavstva, svetilniku…

Dobil sem svoj prvi milijon! Res je, svoj prvi, s številkami dokazljivi milijon. Spodaj v članku bom priložil tudi dokazilo o tem. Najbolj presenetljivo pri vsem skupaj je, da me je doletel nevede. Nisem bil pozoren na številke vse od začetka (norega) decembra. Sicer se spomnim, da sem si takrat želel česa takega, a me je vseeno presenetilo, ko sem danes ugledal številke … Na tem mestu je prav, da povem sledeče – moj prvi milijon je plod izdelka moje domišljije. Težko bi sicer rekel, da je vse v izdelku izključno made by Marko LUKAN, ampak še vedno velja zapisano v prejšnjem stavku. Skratka – nihče ob tem ni bil za nič prikrajšan. Saj vemo, kako gre to v današnjih časih … Sicer pa ob tem razmišljam, da v bistvu sploh ne gre za moj prvi milijon. Gre za več milijonov. V minulem desetletju me je bralo ohohoho več milijonov bralcev, tudi dokazljivo. Upam, da mi po tolikem času in izdelkih ni več potrebno ponavljati, kje vse se da prebrati moje zapise … Ker pa vem, da vas določen odstotek ob zapisanem striže z ušesi, češ Kaj si pa ta model izmišljuje, precejšen procent pa tudi gleda, kako bi porinil palico v moje kolesje (ker…

V teh dneh sem – ko se z avtorico ravno nekoliko dogovarjava za intervju – pojedel knjigo z naslovom CREEPYATRIJA. Včasih pač kako branje sede. To dotično mi je. Pa sem razmišljal o tem, zakaj me je zapisano tako pritegnilo … Sočno izražanje, kup kletvic, pa teme z obrobja, najbrž kombinacija vsega. Saj se nimam ravno za grammar nazi-ja, ker tudi meni slovnica pošteno dela težave, ampak toliko imam pa le rad slovenski jezik, da mi gredo pokonci še tiste kocine, kar jih premorem, kadar se kakšen strašansko pomemben možic recimo v javnosti sramoti s popolnim nepoznavanjem rodilnika. Ali pa mu težave delata uporabi črk s/z … Da o tvorjenju stavkov in nekaterih drugih rečeh na tem mestu sploh ne razpredam … In ko takemu – dobronamerno – svetuješ, naj pred objavo svoje tekste da komu v pregled, te ignorira. Potem pa ga prijazno opomniš drugič, saj vendarle le vsi delamo v dobro iste zadeve, pa te debelo gleda. Pa tretjič … in si le še tečnoba. Primera: Iskrene čestitke vsem, ki so z svojim delovanjem v zadnjih 70 letih z skupnimi močmi ustvarili zgodovino … Jeseničani niso izgubili tla pod nogami.   Fuck! Ampak tukaj sem zašel. Pravzaprav sem želel povedati, da…

Vsake toliko časa se pojavlja. Periodično. Dan, ki ga marsikdo … še posebej otroci … pričakuje nestrpno, v velikem pričakovanju. Ne, ne govorim o Božiču, ali pa kaki podobni decembrski norosti. Čeprav … je že res, da se je tale moj magični dan prav (ne)srečno postavil v bližino Velikih Treh Obdarovalcev. Spomnim se, da sem v tistih najbolj norih letih, ko so bila alkoholno-meglena proslavljanja prej pravilo, kakor izjema, pogostokrat želel koga počastiti na ta dan. Pa mi je marsikdo le zamahnil z roko, češ … kaj pa se greš? … še decembrskih promilov nisem spravil ven s telesa. Saj me je zmotilo, da na moje zdravje ne bi spili še kakega, ampak … prišlo je pa tudi prav. Sem le kleni Goren’c ☺ … Če povem po pravici, svojega rojstnega dneva že dolgo ne pričakujem prav z veseljem. Ne, ker bi me z leti vedno bolj postajalo sram številke, ki prav nesramno narašča. Zakaj pa bi sicer koga moralo biti sram na to temo? Moški pa menda na stara leta sploh postajamo šarmantni. OK, za to najbrž še nisem dovolj star ☺  Ampak … še sam ne najdem pravega vzroka za svoje občutke ob rojstnih dnevih. Menda bi kdo rekel, da le-ti…

Letos sem si v teh decembrskih dneh – prvič po mnogo letih – vzel nekaj več časa zase. Dodobra sem pretehtal svoje možnosti in se na koncu odločil za serijo adventnih izletov … Izbira je bila v tem času zares velika. Na voljo je bilo vse: od ekspresnih enodnevnih žurov, pa do celo-tedenskih in tudi daljših. Te zadeve so sicer omejene … saj veste s čim … sicer pa vam bo kapnilo v nadaljevanju teksta. Veljam sicer za dokaj neodločnega modela in tudi tokrat ob vsej silni ponudbi sprva nisem znal najti pravih odločitev. Potem pa – kakor se to pogosto zgodi – so se izbire v vrsto postavile kar same. Če ob tem pošteno priznam, da sem povsod, kamor me je zanesel ta decembrski utrip, dobival tako rekoč zastonj (za Gorenjca še kako pomemben podatek) bonbone … bo bralcu hitro jasno, da ob tipkanju tega teksta sedim ob polni mizi dobrot. Koliko so tovrstni priboljški zdravi – prepuščam presoji vsakega bralca posebej. Dejstvo pa je, da sem po vseh teh izletih pošteno in res založen … In kam za vraga me je sploh odneslo, se gotovo sprašujete …  Torej … moj adventni čas, ki ga v tem pogledu danes na nek…