web analytics

O življenju v današnjih časih …

Po nekaj tisočletjih je Bog spet pogledal na Zemljo. Ljudje so ponovno postali pohlepni, pokvarjeni in nasilni. Zato je sklenil, da jim da nauk in jih znova večino uniči; podobno, kakor je to enkrat prej že storil – z vesoljnim potopom.

Zato je poklical gospoda po imenu Noe.

“Še enkrat, tako kakor takrat, boš moral zgraditi barko iz cedrovine. Mora biti 300 laktov dolga, 50 široka in 30 visoka.

Na Zemlji bom povzročil drugi vesoljni potop, saj se ljudje niso ničesar naučili. Na barko vzemi tvojo družino, snahe, zete in njihove otroke ter od vsake živalske vrste, ki živi na kopnem, po par – samico in samca.

Časa imaš pol leta.”

Noe ni bil ravno navdušen; gradnja barke, 40 dni slabega vremena, 150 dni morske bolezni … In vse to skupaj v tesnem prostoru z ženo, brez televizije in interneta!

Vendar je bil globoko vdan bogu, zato se je lotil posla.

Čez natančno šest mesecev so se nabrali temni, težki oblaki in začelo je deževati kot iz škafa.

Bog zavpije: “Noe, kje je barka?”

Noe v solzah pogleda proti nebu in pravi:

“O moj Gospod, bodi milosten z menoj. Ne veš, kaj si mi naredil!”

Bog odgovori: “Ne se hecat, stari! Kje je barka?”

Noe, ves obupan, začne razlagati Bogu:

“Najprej sem šel s projektno dokumentacijo in vsemi 34 potrebnimi dovoljenji na Občino, da bi pridobil gradbeno dovoljenje.

Bili so prepričani, da želim sezidati odbito štalo za ovce. Z ničemer se niso strinjali, še sploh pa ne s tem, da bi to lahko bila barka.

Sanjalo se jim ni, kaj je to laket, tako da je drago plačani arhitekt moral narediti popolnoma nov načrt, tokrat v metričnih merah.

Ko so končno dojeli, da gre zares za plovilo, so me takoj zavrnili, saj je ladjedelništvo v urbanih naseljih prepovedano.

Našel sem drugo, primernejše mesto, vendar so se tam pojavili novi zadržki. Začelo se je s protipožarno zaščito. Kje so protipožarna vrata?!? Kje so gasilniki? Bolj, kot sem jim razlagal, da bo vode več, kot dovolj, bolj so me sumljivo gledali. Na koncu so me odpeljali možje v belem. V “ustanovo” …

Po temeljitem psihiatričnem pregledu mi je UE javila, da barko sicer lahko zgradim, vendar ne prevzemajo odgovornosti za njen prevoz do najbližjega vodotoka. Z njihovo naklonjenostjo naj ne računam. Tudi spregledati mi menda zadeve ne morejo, ker so jim ravnokar zamenjali načelnika …

No, naslednji dan me je poklical nekdo drug (iz iste UE) in mi pojasnil, da imamo prijazno e-Upravo, ki je zelo naravnana na izpolnjevanje želja državljanov in mi pojasnil, da lahko celo računam na evropska sredstva za spodbujanje gradnje ladjedelnic. Edini problem je, da moram prošnjo nemudoma vložiti v osmih izvirnikih, v štirih kopijah, v treh uradnih jezikih EU, s potrdili (overjenimi pri notarju), da so kopije enake izvirniku ter dokazila, da nisem bil kaznovan, da nisem v kakem kazenskem postopku itd …

In še ena malenkost: ker je libanonska cedra ogrožena vrsta, EU prepoveduje njen uvoz. Zato sem prvovrstno cedrovino prenehal iskati. Skušal sem jo nadomestiti z navadnim borovcem. Z varščino sem se komaj izognil prijetju, češ, da posegam v Triglavski narodni park. Ko sem jim razložil, da vsak čas ne bo več tega parka, so me drugič odpeljali v “ustanovo”.

Končno sem našel drevesa, k bi jih lahko posekal. Skušal sem se dogovoriti z gozdarji, pa so me samo čudno gledali; kje je kolektivna pogodba? Kje je tarifni dodatek? Kje so primerjave z Javno upravo? Kje so naše pravice? Na koncu so dejali: OK stari, dajmo brez tega, ampak naša ura je 150 eur, na roke, vnaprej …

Vmes med vsem tem sem zbiral živali.  Vsaj dve mravlji (kraljica in trot) sem uspel ohraniti pri življenju. Potem sem poskušal kot Dalajlama prepričati dva volka in dve ovci, da morajo zaradi višjih interesov nekaj časa živeti skupaj v miru in sožitju. Ko so končno pristali, se je kot zainteresirana stranka v postopku javilo Društvo za zaščito živali in Upravno enoto prepričalo, da je tovrstno bivanje živali prekruto, saj je v nasprotju z njihovimi navadami v naravnem okolju.

Že sem mislil, da sem iz najhujšega ven, ko je Višje sodišče pritožbo društva zavrnilo, saj so pozabili plačati 5,67 eur takse (HAHAHAHA!). Sledil je dopis Ministrstva za promet in zveze, v katerem je pisalo, da me bodo oglobili, ker je moje vozilo za prevoz živali v nasprotju s kar tremi uredbami EU. Trenutno sem se prebil do 23. strani obrazca in moram priznati – resnično ne vem, katere veroizpovedi so živali!?! Ali … samo kot primer … si ti, moj ljubi Bog, vedel, da se rogate živali zaradi možnosti poškodovanja ne smejo prevažati v času parjenja? Kozli in biki, osli, žrebci, psi … no, ti sicer nimajo rogov, imajo pa čekane … pa tudi jeleni in … da ne govorim o samcih zebre …  ter konec koncev ljudje … se gonijo celo leto, KAKO NAJ ZDAJ REŠIM TO???

Ker so zajci vir nalezljivih bolezni, moram upoštevati od 43 do 45 (odvisno od natančnega datuma) različnih predpisov EU, posebej za kunce in posebej za zajce.

Te morda lahko lepo prosim, da mi urediš, da bi barka plula pod Liberijsko zastavo? Ali pa vsaj pod zastavo St. Vincenta in Grenade, saj me v nasprotnem Hrvatje ne bodo spustili skozi …

Še bolj milo te prosim, če mi spraviš s poti težake iz Greenpeace-a, ki trdijo, da tudi en kakec od živali ne sme onesnažiti morja.

Skratka … o moj Gospod! Prvič je šlo razmeroma brez problemov. Tokrat pa te prosim za dovoljenje, da na barko s seboj vzamem vsaj še svojega odvetnika, predsednika anti-korupcijske komisije in varuha človekovih pravic. Tudi novi načelnik Upravne enote bi bil dobrodošel. Saj je čisto majhen in ne pojé prav veliko …

Minilo je nekaj minut. Oblaki so se razmaknili in sonce je posijalo na razmočeno prst. Noe je začudeno vprašal:

“Gospod moj, ali nas ne boš uničil?”

Z neba se oglasi:

“Ne Noe, ni potrebe. To bo namesto mene naredila vaša državna uprava v spregi z Evropsko Unijo.”


Dodaj odgovor

x
error

Vam je moje pisanje všeč? Pomagajte širiti dober glas, da bo segel v deveto vas :)