web analytics

TAKIM STVAREM NI MESTA NA ŠPORTNIH PRIZORIŠČIH!!!

Pozdravljeni. Moje ime je Marko Lukan. V zadnjih devetih letih sem na različne načine prisoten v slovenskem hokeju. Bodisi kot starš, zapisnikar, napovedovalec, publicist … in še kaj bi se našlo … sem spremljal od blizu na stotine tekem. Čisto kot preprost obiskovalec/gledalec/navijač pa hokej obiskujem že več, kakor štirideset let. Lahko rečem, da – vsaj solidno – poznam razmere v slovenskem hokeju. Poznam klane, vem kdo koga ne mara, kdo komu meče polena pod noge, kje so problematični starši, kateri trener svojim varovancem lastnoročno kupi pivo. Poznam večino igralcev v vseh kategorijah. Tudi precej staršev, ne le iz domačega okolja. Prav tako poznam večino sodnikov, vem za pomanjkanje le-teh. Poznam njihove tarife, ki – mimogrede – niso prav skromne. Poznam večino funkcionarjev in nasploh spremljevalcev tega čudovitega športa pri nas. In še bi lahko našteval.

Marsikaj sem v tem času že videl in doživel. Česa podobnega, kot v nedeljskem poznem popoldnevu v dvorani v Zalogu, pa vseeno še ne … Sprva sem razmišljal, da bi bilo prav in koristno, če bi zadevo najprej prespal. Pa sem si premislil. Prav taka, živa v mojem spominu, je primerna za opis.

O čem pišem? V zaloški dvorani sem spremljal dvoboj dveh prvouvrščenih ekip v mednarodnem tekmovanju v ligi IHL v kategoriji U18 – domače Slavije Jr. in Jesenic. Tekmo so po izvajanju kazenskih strelov z 8:7 dobili domačini. V tem ne bi bilo nič spornega, če …

Rad bi začel z opisovanjem dogodkov v 57. minuti tekme. Vodilni na prvenstveni razpredelnici, igralci Jesenic, so slabe 4 minute pred koncem v tekmi, v kateri so nastopili brez kapetana in najboljšega igralca, zanesljivo vodili z razliko treh zadetkov (4:7). Potem pa se je za golom Jesenic zgodil pretep, ki se mu je – za glavo manjši – jeseniški branilec na vsak način skušal izogniti. Ker pa se je domačemu napadalcu zdelo, da je s začetim pretepom potrebno nadaljevati, se je bil prisiljen pač tudi jeseniški branilec – s pestmi – braniti. Kri je zavrela tudi nekaterim drugim igralcem obeh moštev; to se pri hokeju pogosto in hitro zgodi. Glavni sodnik, ki ga spričo dogajanj, ki so sledila, sploh ne želim imenovati, je obema petelinčkoma prisodil po dvakrat dve minuti kazni, kar je sicer do neke mere razumljivo, a … morda bi pa lahko tudi upošteval, kdo je pretep sprovociral ter začel in kdo se mu je skušal izogniti.

Prav. Naj bo tako, sem si mislil, pomešan na tribuni v kopico razburjenih gledalcev.

Osemindvajset sekund kasneje: Založani še vedno zaostajajo za tri zadetke, bližajo se zadnje tri minute. V eni izmed obrambnih akcij eden od jeseniških napadalcev trdo zbije svojega domačega nasprotnika in roka sodnika – ki si ne zasluži tega naziva – šine k višku. Igra teče dalje še nekaj sekund, ko se vse skupaj ponovi še z drugima dvema igralcema. Na veliko razburjenje igralcev na ledeni ploskvi, rezervnih klopeh in tribunah, sodnik izključi oba jeseniška igralca in domačim omogoči igro petih proti trem.

Igralci Slavije Jr. najprej dosežejo en gol, Jeseničani pa protestirajo zaradi oviranja vratarja, ki so mu domači iz rok izbili palico. Mož v progastem dresu se za proteste ne zmeni (5:7). Do konca tekme je še 2 minuti in 24 sekund. Igralci Slavije Jr. tik pred vstopom v zadnji dve minuti regularnega dela tekme dosežejo nov zadetek in spet se – z istim razlogom – pritožijo Jeseničani …

Uganili ste – mož z oznakami na rokavih – pritožb ne usliši in rezultat je dve minuti pred koncem 6:7.

Dvajset sekund pred koncem ob igri petih proti petim v domači obrambni tretjini eden od Jeseničanov z naletom podre domačega igralca s številko 18, ki pade kot pokošen in obleži. Sodniki ne vidijo ničesar in igra teče dalje. Ko se naposled prekine, po posvetu jeseniškemu napadalcu prisodijo 5+20 minut kazni zaradi nabijanja na ogrado, ob tem pa se domači igralec do ograde – niti v ležečem stanju – sploh ni »pripeljal«. Spomnimo še enkrat: gre za igralca s številko 18. Zakaj to poudarjam, bo jasno v nadaljevanju.

Jeseničan mora torej pod prho, domači pa v zadnjih dvajsetih sekundah dobijo priložnost za zaključni nalet z igralcem več.

Še šest sekund kasneje, 14 sekund pred koncem rednega dela tekme: pred jeseniškim golom pride do množičnega pretepa. Brez dvoma je živčnost na ledu, ob ledu in na tribunah s svojimi odločitvami sproduciral glavni sodnik. V pretepu, v katerem se spoprimejo praktično vsi igralci na ledeni ploskvi omenjeni delivec (ne)pravice prisodi domačim 129 minut kazni, drugače povedano: vsem šestim igralcem, ki so napadali za izenačenje.

Branečim se Jeseničanom, ki so v številčnem manjku, prisodi 149 minut kazni(!!).

Ob tem pade v oči naslednje dejstvo: ob pretepu/incidentu je kaznovanih pet igralcev Jesenic, čeprav so se branili s štirimi igralci. Temu težko oporekam, saj je eden od Jeseničanov skočil na ledeno ploskev in sodeloval v pretepu, česar ne bi smel. Bolj zanimiv se mi zdi podatek iz javno dostopnega zapisnika, po katerem je bilo kaznovanih šest igralcev domače ekipe, domači vratar pa je šele po incidentu zapustil ledeno ploskev … torej kot sedmi igralec???

Ko so se strasti za silo – ampak res le za prvo silo – pomirile, se je tekma nadaljevala. Pak je padel, ura na semaforju ni in ni stekla in … sedem sekund kasneje je prišlo do novega pretepa. Spet je sledilo po 25 minut kazni na vsaki strani. Ponovila se je scena s počasnim startom ure, domači pa so ob igri z igralcem več ob pisku sirene dosegli izenačujoči gol. Če ob tem pustimo vnemar dejstvo, da je prišlo do power playa po sporni odločitvi, bi si upal trditi, da bi bil gol dosežen po izteku regularnega časa tekme, če bi .. če bi … če bi ura ob zadnjih dveh prekinitvah startala takoj ob padcu paka.

Jeseničani so se v podaljšku – kljub temu, da je bila večina igralcev prvega in drugega napada že na tribuni – ubranili vseh pet minut z igralcem manj.

Domači so po izvajanju kazenskih strelov zmagali z dvema goloma igralca s številko 18, ki je nekaj minut prej sprovociral jeseniško izključitev v “incidentu”, ki ga sodniki niso videli … potem pa se je tekma izrodila. Ob tem lahko le zapišem, da sem iskreno vesel, da fant ni bil poškodovan, kajti … sprva je bil videti povsem negiben. 

Končal bi z naslednjim: slabe štiri minute pred koncem so Jeseničani sprva vodili za tri zadetke. V nadaljevanju so si prislužili 207 minut kazni (ob branjenju rezultata?!?), domači pa ob pričakovani agresivni igri v lovu za gosti »le« 158 kazenskih minut. Po logiki ne bom spraševal.

Domačim je seveda treba čestitati za nepopustljivost. Njihov come-back bi bil pravzaprav zgodovinski in občudovanja vreden, če … Vzeli so, kar jim je bilo ponujenega. Za zmago jim čestitati ne morem, kajti … take zmage bi bilo mene sram. Ne upam, nočem in ne želim pa pomisliti na to, da bi bil sodnik morda podkupljen. Verjamem, da ni bil. A saj ne vem kaj je bolj grozno – da bi bil morda podkupljen, ali pa da je v tekmi, po kateri so Založani zmagi navkljub še vedno kopico točk za Železarji, le tako zelo pristransko sodil iz neke svoje potrebe in ker … Jeseničanov preprosto ne prenaša (po čemer je sicer znan).

Dodal bi še to: seveda je težko sprejeti poraz ekipe, v kateri igra tvoj otrok. Težko, ampak ga je treba. Življenje ni sestavljeno iz samih zmag in tudi ne vedno pravično. Spremljam tekme ekipe, kjer igrata moja fanta. Enako, kakor v zaključku tega dopisa, bi pisal tudi, če bi vedel, da se kje drugje – na tekmah povsem drugih ekip – dogaja podobno! Takim rečem pač ni mesta na športnih prizoriščih.

Če me spomin ne vara, je nekoč veliki Tomaž Vnuk na vprašanje, kako se kot Ljubljančan počuti, ko igra za jeseniško ekipo, odgovoril nekako takole:
“Vse je v redu. Le človek včasih dobi občutek, da na Jesenicah mislijo, da le oni vedo kaj o hokeju, haha …”
V tem dopisu ne želim dati takega občutka, torej občutka vsevednosti. Ne mislim, da bi bili fantje z Jesenic kakorkoli že vnaprej najboljši, upravičeni do zmage, ali da so edini, ki znajo igrati hokej. Konec koncev, so v tej sezoni in kategoriji že izgubili kar nekaj tekem, pa se nikoli prej nisem oglasil. So Jeseničani v Zalogu naredili kako napako? So. So bili nedolžni angelčki? Niso. Smo na Jesenicah brezhibni? Nikakor.

Kaj lahko kot starš rečeš po taki tekmi? Kaj lahko reče trener (ene, ali druge) ekipe svojim fantom po taki tekmi? Je Založanom domači iskreno čestital?

Z ljudmi v zaloškem klubu (in okrog njega) sem v dobrih odnosih. Pogosto so v preteklosti za opise tekem med zaloško in jeseniško ekipo uporabljali kar moja poročila … Naj dobri odnosi ostanejo tudi naprej. Verjamem, da je tudi njim v interesu, da se nepravilnosti iz športa umaknejo.

Kar se tiče pa sodnika – takim ljudem ne sme biti mesta na ledenih ploskvah. In ne, takim ljudem ne sme biti mesta nikjer v športu!!! Najbolj šokanten ob tem je podatek, da je prav ta isti mož – tudi sam dolgoletni igralec zaloške Slavije – pri sodniški organizaciji zadolžen za delegiranje sodnikov. Drugače povedano: za sojenje na tekmi se je delegiral sam, prav tako, kot se je delegiral za sojenje na tekmo med Olimpijo in Jesenicami pred dnevi. Kakor na drugih področjih v državi, bo tudi v športnih organizacijah potrebno na nek način začeti s čiščenjem …

Športni pozdrav,
Marko LUKAN

s (so)podpisanimi:
Blaž DOBRAVEC
Urša KARLIN
Ibrahim JAKUPOVIĆ
Ismeta JAKUPOVIĆ
Dada JAKUPOVIĆ
Sabina JAKUPOVIĆ
Teja PRETNAR
Brane BALOH
Elvis KARARIĆ
Tamara ŠKOF
Matjaž ŠKOF
Gašper KRMELJ
Uroš ŠKRJANC
Borka KREJIĆ
Matjaž ŽAGAR
Mojca SMOLEJ
Doris GLOBOČNIK
Sergej MURNIK
Miha DOLINAR
Mojca ŠEGA
Gaber ŠEGA

Naslovna fotografija: Wayne’s world of minor hockey
Ostale štiri fotografije so bile narejene na osnovi uradno objavljenega zapisnika s tekme, dostopnega na: hokej.si

P.S. Poslano v vednost vodji tekmovanja IHL, vodstvu sodniške organizacije in zaloškemu klubu …


Dodaj odgovor

x
error

Vam je moje pisanje všeč? Pomagajte širiti dober glas, da bo segel v deveto vas :)