web analytics

2018 greatest hits

2. januar, 2019

Saj veste, kako rečejo: ob zaključku starega leta je treba potegniti črto, se ozreti na opravljeno delo, prehojeno pot, preplezane ovire, razkuhane makarone … hmm … zdi se, da sem zašel.

Leto 2018 je bilo v marsikaterem pogledu zame prelomno. Najprej bi tu seveda omenil svojo prvo pravo knjigo, ki sem si jo dolgo tako želel … NAGRADA (KLIK!) predstavlja brutalni vpogled v današnji ustroj slovenske družbe in je presegla vsa moja pričakovanja! Odziv vas, dragi bralci, je bil preprosto neverjeten. In kakor sem že večkrat povedal – prav to, ta neverjetni odziv, mi daje pogum, da v tem trenutku pišem že nov roman. Bolj počasi sicer, a vseeno – ga.

Iz same NAGRADE bi vas tokrat spomnil na en kratek fragment:

Nekaj sekund ni vedel ne kje je in ne kaj se dogaja. Bleščeče sonce ga je slepilo in moral si je z dlanmi zaščititi oči, da je lahko počasi uzrl v rjuho ovito Marto na prehodu med balkonom in notranjostjo stanovanja. Čez nekaj trenutkov je lahko nazorno zaznal njeno čudovito telo skozi tanko rjuho. Stala je tam, nebeško lepa, s soncem obsijana in ni ji bilo mar, če jo vidi kdo iz sosednjih stavb. Prizor mu je spet hitreje pognal kri po žilah. Moral bi ji napisati kako pesem, si je mislil. Mukoma se je pobral in počasi (leno) vstopil za njo nazaj v hlad še vedno zatemnjenega stanovanja.

Kar se tiče mojega primarnega početja, tistega, po čemer me večina pozna … tudi leto 2018 je prineslo nekaj odmevnih intervjujev. Brez dvoma je na tem mestu najprej potrebno omeniti izjemno zgodbo s Svetlano Makarovič (KLIK!), ki je prav ob vstopu v leto 2019 sicer praznovala osemdeseti rojstni dan. Morda je to priložnost, da izdam en zgovoren afterparty detajl: ne glede na odmevnost, izjemen odziv, deljenja na spletu in pohvale (obema), ki so kar deževale, je bila umetnica z intervjujem izredno nezadovoljna. Pravzaprav je to edina moja intervjuvanka doslej, ki ji moj izdelek ni bil všeč. Kratkotrajna, a intenzivna “romanca” kosovirke in tetoviranca se je tako končala, ostal pa je izjemen zapis nekega trenutka. Iz intervjuja sledeči del:

Rasla sem po drugi svetovni vojni. Takrat so nas pitali z NOB. Ampak kaj pa je mene brigal desant na Drvar? Teh stvari nisem čutila. Danes jih pa, zato me zanima. Srečo imam, da lahko prijateljujem z nekaterimi markantnimi osebami. Recimo z Zoro Konjajev. Napisala sem ji haiku in ji ga poslala. Ona pa meni nazaj ganljivo pismo in prtiček, ki ga je sama izvezla. Enkrat mi je pravila, kako so se v skriti partizanski bolnici vsi, prav vsi – tudi sestre usmiljenke! – borili za nekega ranjenega domobranca. Ko je ozdravel, jih je pa prijavil. Ker mu je kler opral pamet, tako kot prej omenjenemu pesniku Balantiču. Ali pa recimo pogovor z legendarnim partizanskim komandantom Francem Severjem – Franto. Kakšne stvari povedo ti ljudje, kaj vse so morali dati skozi! Mimogrede, Franta se je rodil v okolici Grosupljega. Niso tam doma samo bedaki.

Pravzaprav težko omenim le en intervju, saj je čisto vsak izmed le-teh unikaten, v marsikaterem pogledu izjemen. Ko že govorim o izjemnih ljudeh in njihovih dosežkih, pa intervjujih, prav gotovo ne morem mimo Mira Čekeliša (KLIK!), glasbene legende, s katerim sem menda spletel zanimivo znanstvo. Še bi lahko našteval, a … naj ostane le pri priznanju, da drugi del intervjuja s Smiljanom Morijem (KLIK!) še vedno čaka na realizacijo. Neodgovorno, leno … vem  😳 Sicer pa si ostale intervjuje (tudi starejše) vedno lahko ogledate na spletni strani www.intervju.si




Kar se tiče “Jeseničana”, spletne strani namenjene obrazom našega mesta (KLIK!), prav gotovo velja, da je bila v letu 2018 v znamenju lokalnih volitev. Vsaj za jesen to velja. Vseeno tudi za to spletno stran velja, da je (poleg “političnih tekstov”) v letu 2018 postala bogatejša za nekaj zanimivih pogovorov. V tem pogledu mi je za moj okus najbolje uspel pogovor z Robertom Kristanom (KLIK!), vratarsko legendo slovenskega hokeja. Iz pogovora z njim naslednji delček:

Hja, Soči … Soči je bil res poseben. Kar se pa tiče Kanade … še sam ne vem, kako mi je uspelo tako dobro braniti tisto tekmo. Njihovo igrišče, njihova publika, oni so popolni favoriti in na koncu zmagajo s 5:1, pozornost pa odnesem jaz. Saj pravim … vedno sem si govoril – od naslednje tekme je odvisna moja kariera. Moraš ubraniti naslednjo situacijo, naslednji pak! Z roko, z nogo, z glavo, če je treba! Celega sem se dajal v tekme, razdajal sem se. Vedno, skozi vso kariero. Pa trma me je spremljala in želja po dokazovanju. Veste, tehnično sem bil bolj slab. Pri nas ni tako dobrih trenerjev vratarjev, smo bili bolj samouki. Na Švedskem so vse moje poteze spremljali zelo analitično. So mi rekli, da sem slab na “šapar’ci”, potem sem pa naslednji dve tekmi rešil prav z njo. Tak sem bil.

Še bi ob tem lahko našteval dosežke in spodrsljaje, omenjal razočaranje v zvezi z odnosom po dolgoletnem delu Podmežaklo, rojstvo vnučka, pa osebne zaplete in drame, a …

Leto 2018 se je za vedno poslovilo. V teh dneh pripravljam prvi intervju za pravkar pričeto 2019 in obljubim lahko le, da vas bom še naprej pridno zalagal s svojimi umotvori, mislimi, pisanji in … emocijami.

Srečno! In hvala, ker me berete!
P.S. Komentarjev, všečkov in delitev, sem pa tako vedno vesel  😉 




No Comments

Dodaj odgovor