web analytics

Sestanek

20. september, 2018

»Zadnjič mi je eden od njegovih delavcev opisal svoj delovni teden,« se je oglasil podžupan Kralj. »V ponedeljek zjutraj je prišel v službo ob šestih. Duhovnik ga iz službe ni pustil pred polnočjo zvečer, saj je bilo menda potrebno izpolniti neko naročilo. Spet je prišel v službo v torek zjutraj in ostal v garaži – tam ima namreč »gospod« Duhovnik proizvodne prostore – do dveh ponoči. To je bila torej že sreda. Nazaj v službi je znanec moral biti čez štiri ure, torej v sredo ob šestih zjutraj. Še vedno menda zaradi istega naročila, za katero mi je ta človek zatrdil, da ga je bilo nemogoče izvesti že po tehnični plati, obupna pa je bila tudi kakovost, da o količini ne govorimo. Tretji zaporedni »šiht« je nato trajal polnih petindvajset ur, do četrtka do sedmih zjutraj. In ko je popolnoma izmučenemu znancu Duhovnik rekel, naj gre domov in se malo naspi, v službo pa spet pride ob dvanajstih, se je le-ta seveda uprl. Pravi, da je šef tako vpil nanj, da so bili osupli tudi vsi ostali sodelavci …«

»Prepričan sem, da gre za laži. Gospoda poznam kot dobrega in …«

»Že prej si povedal, za kakšnega ga imaš!« je Franca Kranjca prekinil Jovanović. »Tudi jaz sem slišal, da je dolžan vse naokrog, z zaposlenimi pa ravna kot z navadnimi smetmi. Poleg tega pa menda misli, da je večvreden od ostalih.«

»Od nekaterih tudi menda je. Ampak – kaj takega!« je kriknil Franc Kranjc. »Dobro, da gospoda ni tule z nami, sicer bi se gotovo odločil za kako tožbo zaradi obrekovanja. Vsaj vi me podprite, gospa Golobova. Vi veste, da imajo gospoda v naši skupnosti vsi radi.«




»Kar naravnost povejte – v cerkvi. Kakšni kalibri se zbirate tam?!« je zarohnel še enkrat podžupan Kralj. Neža Golob je ostala tiho. Srepo je gledala predse, rdečica pa ji je zalivala obraz. Poznala je tega Duhovnika, starec se ji je nekajkrat prav nesramno vsiljeval. In ker se mu je nekako izmaknila, jo je grdo ponižal. Prasica, ji je rekel, kaj pa misliš, da si? Misliš, da je tvoja zlata? Sicer pa je res – vsi v cerkvi so ga imeli za zelo spoštovanega gospoda. Obtožbam, ki so jih tako nesramno nizali sodelavci preprosto ni mogla verjeti.

______________

Pravkar ste prebrali odlomek iz razvpite knjige NAGRADA, ki jo lahko dobite s klikom na spodnjo fotografijo:

No Comments

Dodaj odgovor