web analytics

POHLEP

11. april, 2018

Po definiciji je pohlep strastna želja prisvajati si dobrine. Po vrsti drugi izmed sedmih smrtnih grehov krščanske mitologije ima nekaj stičnih točk z očetom vseh grehov, kot sem ga opisal v včerajšnjem članku o napuhu. Predvsem velja to v smislu pohojanja in izkoriščanja drugih za svoje sebične cilje, v tem primeru za zaslužek. Če dobro pomislimo, vsak od nas pozna kako osebo, za katero je značilna patološka nagnjenost k pohlepnosti, hkrati pa tudi skoposti. Taki ljudje na svet zrejo pohlepnega pogleda, zaprtih dlani in … zaprtega srca. Pohlep bi dejansko moral veljati za eno od najnevarnejših in najbolj razširjenih bolezni današnjega časa, za katero človeštvo še ni iznašlo zdravila. Nič tudi ni videti, da se bo to v bližnji prihodnosti zgodilo …

Ampak saj veste, kako se reče – človek na ta svet pride praznih rok. Praznih rok pa ga tudi zapusti. Kdor se tega zaveda, na račun drugih ljudi in lastnega zdravja ne bo grabil materialnih dobrin. Zase poskrbeti je seveda vedno potrebno, a vse z občutkom in pravo mero. Konec koncev pa tudi radost deljenja z drugimi prinaša posebno srečo, mar ne?

Nekje sem prebral, da pohlep “nase veže” tudi druge lastnosti, kot so sebičnost, egoizem in sovraštvo. Najti je tudi podatke, da te lastnosti na zdravju posameznika puščajo uničujoče posledice, kot so poškodovana živčna vlakna, zožene krčne žile, oslabljena prekrvavitev, poleg tega pa se ljudem s takimi lastnostmi zmanjša vitalnost in splošna telesna odpornost. Za pohlepne ljudi so značilne tudi težave s slabokrvnostjo, prebavo ter nagnjenost k vročini in kašlju. Če vsemu temu dodamo še težave v spolnosti, se nam mora pohlepna oseba pravzaprav pošteno zasmiliti …

V romanu NAGRADA boste našli izredno pohlepno osebo po imenu Aleš Sartori. Razpotegnjeni možak z vsem svojim bitjem sicer izžareva tudi kakega od drugih smrtnih grehov; posebej z lahkoto bi mu bilo pripisati tudi napuh. V vsaki situaciji najde priložnost za zaslužek in svoje prste vtakne v vsako marmelado, četudi ni njegova. Značilno zanj je, da je večino svojega materialnega imetja bodisi podedoval, bodisi dosegel na neke moralno sporne načine. Sam si s tem ne beli dosti glave, saj je njegov cilj vsakič znova jasen – zaslužiti na hrbtih dela drugih ljudi. Ob tem ga, podobno kakor junaka včerajšnjega članka gospoda Duhovnika, motivira tudi ljubezen do svojega  – sicer izjemno talentiranega – sina.

Citat iz NAGRADE:
“Sartori, pa ti si kakor buldožer! Rineš in rineš naprej, teptaš vse pred sabo in pod sabo, pod gosenicami uničiš vse kar leze in gre, potem pa se obrneš nazaj in zadovoljno rečeš – kako lepa cesta! Če ne bi bilo mene, bi bila tod še vedno goščava.”

Knjigo lahko dobite s klikom na spodnjo fotografijo:

O snemanju reklamne fotografije pa tole: v vlogi človeka, ki ga zanima samo in izključno denar, je nastopil Aleksander Pozvek, ki smo ga praktično ugrabili z neke druge prireditve. Modela poznate iz oddaje Radio Ga Ga. No, najbrž ga poznate od marsikje. Njegova vloga je bila ponazoriti človeka, ki ima pogled usmerjen le v eno reč – v denar. Ob tem mu ni mar za ljudi, nered v delavnici, zdravje, zakone … praktično za nič izven okvirja polnjenja kovčka z denarjem. Prizor smo odigrali v nekdanji kuhinji lokala, kjer danes domuje KRAMARIJA, avtor fotografij(e) pa je bil seveda Aleš Košir. Za dokončno grafično podobo je seveda poskrbel Arn Thor. Obstajala je sicer ideja o neki fancy pisarni in nekem japiju, a v Kramariji nismo našli ne enega, ne drugega … “Kalup” za fotografijo že poznate – Lukan je težil, da mora biti črno-bela, Košir pa, da mora biti zgodba iz nje jasno razvidna. Nastalo je – kot bi rekli nam bratski narodi – spodnje remek-delo:

Za sodelovanje se seveda zahvaljujem vsem vpletenim. S klikom na tole povezavo (KLIK) pa se boste opomnili na … saj veste na kaj. Ali pridete?

Tako, opravili smo z napuhom in pohlepom. Veste kaj sledi pa jutri? Najbolj bran (in ogledan) članek. Tretji iz serije smrtnih grehov nam (vam) bo predstavil POHOTO. Tačas pa – saj veste:


One Comment

Dodaj odgovor