Župan me je klicu,
mi je en predlog ponudu:
hčerko mi da za ženo
če bom mesto prebudu.
Hčerko, sem mu reku, sam obdrž –
rajš kej dnarja na mizo vrž!
Tok kokr hočeš met kravala,
tok te bo ta zabava stala …
Zgornji citat v bistvu ni citat. Je del besedila pesmi Zvečer v mestu, ki ga je na legendarnem albumu Pesmi sprave izdala skupina Pankrti leta 1985. Pesem mi je padla na pamet ob priliki izdaje moje knjige z naslovom NAGRADA. Zbiranje sponzorskih sredstev pred samim izidom mi ni šlo ravno od rok, ampak … v sili hudič muhe žre. Lukan je našel način, Lukan je zmogel! In tako bo knjiga v nekaj dneh na voljo bralcem. Sem kar ponosen, veste. Ponosen na svoje delo, na odziv bralcev in na svojo sposobnost, da “iz nič” nekaj ustvarim. Pravzaprav sem v tem pogledu pravi alkimist. Sem pa ob tem razmišljal takole – če sem že sam ponosen, je pa mogoče name “ponosen” še kdo, ki bi mu to prav prišlo vsaj v njegovi oportunistični želji politika, da ugaja? Sploh v volilnem letu, v predvolilnem boju? Pretkano sem tako poslal elektronsko sporočilo županu kraja, v katerem prebivam. Saj veste, trdnjavi delavstva, svetilniku naprednih idej, mestu hokeja, jekla in narcis. Pohvalil sem se, trdno verujoč v svojo kvaliteto in tiho upajoč na razpoznavnost mojega dosedanjega dela. In če povem po pravici: županu ponudil v odkup nekaj svojih knjig. Po ugodni ceni, se vé! Kaj pa vem, morda pa bi človek bil ponosen na kaj, kar je v sivini post-socialističnega kraja uspelo enemu izmed njegovih župljanov. Se pravi – v bistvu sem naredil nekaj ravno obratnega, kakor se je “zgodilo” Perotu Lovšinu davnega leta ’85 …
Klical sem ga in mu NAGRADO ponudu, knjigo mu dal, da bo mesto prebudu …
Spoštovani g. Lukan.
Zahvaljujem se za vašo ponudbo, vendar žal v občinskem proračunu nimamo planiranih sredstev za ta namen.
Prosim za razumevanje.
Lep pozdrav.
Župan
Zgornji zapis je citat. Je odgovor politika. Veste, v našem kraju fizični pogled po svetu zastirata dva gorska masiva; levi in desni. Premnogokrat pa so zastrti tudi mentalni pogledi. Z mesta odločevalca ima seveda župan vso pravico do točno takega odgovora in s tem ne gre polemizirati. Da pa bo povsem razumljivo: tale moj zapis ni toliko kritika dotičnega politika, kot pa mačehovskega odnosa oblasti do kulture …
Točno o teh rečeh pa pač govori moja NAGRADA – o odločitvah nekih ljudi, ki imajo moč …
… o napuhu, pohlepu, pohoti, jezi, požrešnosti, zavisti in lenobi … in igricah v zvezi s tem.
Foto: Domen JANČIČ
