web analytics

Rajc št. 11

O takih rečeh je razmišljal podžupan Kralj, potem ko je spotoma skočil še do banke in se je vozil proti obrobju mesta, kjer je bil njegov cilj. Mimogrede – lepo mu je na dušo popihala uslužbenka na bančnem okencu. Še preden se je zapeljal po ovinkasti cesti, so ga pričakali opozorilni napisi o tem, na kakšno področje prihaja. Pravzaprav je bil dostop avtomobilom prepovedan. Z izjemami in dovolilnicami seveda. Eno tako je imel pri sebi danes on. Spotoma je poslušal zanimivo radijsko oddajo o lomilcih jezika. Prav nenavadno rad je imel slovenski jezik, veliko časa je posvečal branju. Teme, kakršno so ravnokar obravnavali v programu, je zelo rad poslušal in o njih razmišljal.




Iz Ježce čez cestišče v Stožce po rožce, je škof iz škafa skoču po bičišče iz čričkovih koščic, ker je imel vnetje ledvičnih čašic, je podal primer lomilca jezika moderator programa. Previdno se je podžupan zapeljal v hrib, kjer je prostore imela ženska kaznilnica. Vse življenje je Kralj vedel, da je ustanova tam, a nikoli o tem ni zares razmišljal. Ni si bil na jasnem, kaj bo tam videl, kaj doživel in kakšne vrste ljudi, v tem primeru večinoma žensk, kakor si je predstavljal, bo tam srečal.

Bezgov brizgec brizga bezgovo brozgo, je rekel prijazen moški glas iz zvočnikov. Cesta je vodila skozi gost gozd. Takale goščava je zelo primerna za skrivanje ob pobegu, je pomislil. A kolikor daleč mu je nesla pamet, v spominu ni imel novice o kakem pobegu iz ženskega zapora. Iz zavoda za prestajanje kazni, kakor so mu tudi rekli. Nekateri so celo uporabljali izraz kazensko popravni dom (KPD), a to je po Kraljevem mnenju sodilo v neke druge čase. Sicer pa si s tem ni dajal dosti opravka.

Bližal se je vrhu hriba, tako se mu je vsaj zdelo. Vedno več svetlobe je pronicalo skozi gosto drevje in če ga občutek ni varal, bo v kratkem zagledal kaj več od gozdne ceste. In res, ko se je pripeljal okrog levega ovinka, se mu je odprl pogled na nekaj poslopij. Desno sta bili večja in manjša zgradba. Stari stavbi sta najbrž videli že boljše čase. V lepem vremenu je tam naokrog postopalo nekaj žensk, ki so si prišleka z zanimanjem ogledale. Drago Kralj ni vedel natančno kje in pri kom se mora oglasiti, zato je s pritiskom na gumb spustil steklo na vratih svojega avtomobila in prijazno rekel v smeri dveh žensk, ki sta lovili sončne žarke pred stavbo:

»Dober dan. Pri kom pa se moram oglasiti? Dogovorjen imam obisk …«

Na Kal pr Kral so kravo klal.

»Prosim?«

»Nič, nič,« se je nasmejal on, »slišali ste glas radijskega moderatorja …

__________________________________________________________

Zgornje besedilo je odlomek iz prihajajoče knjige z naslovom NAGRADA.
Pritisnite na gumb in izvedeli boste več o tem:

 

x
error

Vam je moje pisanje všeč? Pomagajte širiti dober glas, da bo segel v deveto vas :)