web analytics

Rajc št. 8:

»Počasi sem prehajala v puberteto. Začele so mi rasti prsi, pa sem jih najprej skrivala za širokimi majicami. Saj nisem vedela kaj bi z njimi. Gospod, ki je imel v lasti konjeniški klub, je bil do mene vedno pozoren. Moja starša sta ga pogosto povabila na kako kavo, medsebojno smo se obiskovali. Hvalil je moj napredek pri učenju jahanja in zelo mi je godilo. Všeč mi je bila pozornost. Ti konji pa – to so najlepše, najbolj graciozne živali na svetu. Tisti človek je bil ustrežljiv, vedno mi je pomagal na konja in z njega. Spomnim se, ko se je po nesreči bežno dotaknil mojih rastočih prsi. Zelo mi je bilo nerodno. Nasmehnil se je in mi dal kompliment. Všeč mi je bilo. Ko sem šla domov, sem ves čas premišljevala o tem. A to pomeni, da sem se zaljubila, sem se spraševala …«

»Ines, o čem zdaj govoriva?«

»Naslednjič  se je spet dotaknil mojih prsi. Pa znova in znova. Spoznala sem, da te zadeve niso naključne. Ampak nisem vedela kaj bi storila. Še naprej sem prihajala, moji konji so mi pomenili vse na svetu.«



»So ti starši kupili konja? Konje?«

»Tako samo pravim. Konji so bili last tega družinskega prijatelja.«

»Veš kaj,« je rekel Mark, »premislil sem si. Tudi jaz bom spil kozarec vina, če dovoliš.«

»Počakaj!« je vzkliknila. Spila je na dušek tisto, kar je imela v kozarcu in mu praznega pomolila. V neodobravanju je odkimal z glavo, a vzel kozarec. V kuhinji je obema nalil pol vina in pol mineralne vode ter se vrnil v delavnico. Ines je pobirala stojalo in si ogledovala platno.

»Barva je stekla navzdol. Kaj meniš, a pustim kar takole?« Pokazala je platno, na katerem je bilo vidnih nekaj dolgih trakov razlite barve.

»To boš morala popraviti.«

Iz prihajajoče knjige z naslovom NAGRADA (by Marko LUKAN)

POZOR: Ob kliku na spodnji gumb vas še vedno čaka lepo presenečenje!





x
error

Vam je moje pisanje všeč? Pomagajte širiti dober glas, da bo segel v deveto vas :)