web analytics

Rajc št. 4:

»Moral boš začeti delati tiste zadeve. Mi te plačujemo.«

»Kdo me plačuje? Mogoče ti?« mu je odvrnil nagovorjeni. »Sploh pa, za drobiž, ki mi ga naklonite, ti svoje lene riti tudi premaknil ne bi.«

»Ja glej, boš moral. Tako pač je.« se ni dal zmesti Aleš.

Onemu je vrela kri … »Če ti tega nihče še ni povedal – s svojim arogantnim nastopom greš na živce marsikomu v klubu. Da o forsiranju sinčka ne govorim!«

»Kakšnem forsiranju? Poba je pač dober, veliko časa vlaga v svoj napredek.«

»Verjamem. Ti pa denarja.« mu je zabrusil tisti človek.

»Umiri se in drži jezik za zobmi! Kar se tiče denarja – nisem jaz kriv, če ga ti ne znaš zaslužiti. V to ne mešaj mene.« mu je dejal Aleš.

»Aha. Ti si ga pa kakor zaslužil?! A veš Sartori, nismo vsi dediči po poklicu.« Človek je omenjal znano dejstvo, po katerem je – kakor so očitno zdaj že vsi vedeli – podedoval od očeta velikanske gozdove in nekaj drugih posesti. »Ali se zavedaš dejstva, da greš nekaterim tod naokrog tako na živce, da ponujajo denar ljudem, če ti malo pretipajo kosti?! Na tvojem mestu bi se večkrat dnevno ozrl nazaj. Pa da ne pozabim: ukradel si moj slogan, zdaj pa se hvališ, da si si ga izmislil ti. Tako da – svoj svinjski gobec kar ti drži zaprt.«

»Pa ne, da mi groziš?«

Oni ni odvrnil več ničesar, pač pa je jezno zapustil prizorišče.

– iz prihajajoče knjige z naslovom NAGRADA (by Marko L.)

x
error

Vam je moje pisanje všeč? Pomagajte širiti dober glas, da bo segel v deveto vas :)